Tag Archive for: nega psa

DEBELOST PRI PSIH

/0 Comments/in , /by

V današnjem času je debelost zelo pogost in zaskrbljujoč pojav, ne samo pri ljudeh ampak tudi pri domačih živalih, še posebej pri hišnih ljubljenčkih, kot so psi in mačke. Lahko jo imenujemo kar epidemija enaindvajsetega stoletja. Debelost se pojavi, ko je vnos energije (kalorij) večji od porabe energije, kar vodi v kopičenje odvečnih maščobnih zalog.

Pomembno je, da ohranjate vašega ljubljenčka v idealni telesni kondiciji, saj lahko prekomerna telesna teža ali debelost povečata tveganje za številne sekundarne zdravstvene težave, vključno s težavami s sklepi,  srcem, diabetesom in drugimi boleznimi.

KAKO VEM, DA JE MOJ KUŽA PREDEBEL?

Najpreprostejši način kako ugotoviti ali je vaš ljubljenček predebel je ta, da preprosto pogledate in ocenite obliko njegovega telesa. Če žival pogledate od zgoraj in vidite da je njegovo telo zaobljeno (ovalno) je po vsej verjetnosti predebel.
Na splošno lahko rečemo, da imajo živali z idealno telesno kondicijo normalen obris oziroma obliko telesa,  kostne štrline in rebra lahko otipamo ampak jih ne vidimo, trebušna maščoba pa je skrita in je ne vidimo ali tipamo.

Vsekakor je optimalna telesna teža odvisna od pasme, velikosti, telesne konstitucije in obsega mišične mase, le te so namreč težje od maščobe.

BCS (Body Condition Score) je metoda ocenjevanja telesnega stanja živali. Ta ocenjevalni sistem se uporablja za določanje telesne kondicije živali glede na njihovo težo, mišično maso in maščobno tkivo. BCS je običajno ocenjen na lestvici od 1 do 5 (lahko tudi 1 do ), pri čemer višje številke pomenijo večjo debelost, nižje pa pomanjkanje teže.

Pri ocenjevanju BCS se pri psih upoštevajo različni dejavniki, vključno s palpacijo (tipanju) reber, vidnimi in otipnimi znaki maščobnih oblog na telesu, vidnimi mišicami in obliko pasu.

Če sumite, da je vaš pes predebel in si želite natančno oceno BCS za vašo žival, se posvetujte s svojim veterinarjem oziroma veterinarskim fizioterapevtom. Pomagali vam bodo pri oceni telesne kondicije vaše živali in vam na podlagi ocene svetovali glede ustrezne prehrane in vadbe, katere bodo vašemu kosmatincu pomagale, da bo ostal zdrav in v dobri telesni kondiciji. Debelost pri psih je resen in vse pogostejši problem, vendar ga je z ustrezno prehrano, vadbo in pod ustreznim nadzorom mogoče obvladati.

https://arkvets.com.au/overweight-or-obese-pets/body-condition/

VZROKI/KRIVCI ZA DEBELOST

Tukaj je nekaj ključnih dejavnikov, ki jih morate upoštevati in razumeti, ko razmišljate o ”krivcih” za debelost pri psih:

  • Prehrana: najpogostejši vzrok za debelost je prekomerna količina hrane ali hranjenje s hrano, bogato z maščobami in kalorijami. Ravno tako k debelosti privede prehrana, ki vsebuje preveč ogljikovih hidratov, ter ima hkrati pomanjkanje vlaknin.
  • Telesna aktivnost: Pomanjkanje telesne aktivnosti je (v povezavi s hrano) eden od glavnih dejavnikov tveganja za debelost pri psih. Psi, ki ne dobijo dovolj telesne vadbe ali aktivnosti, ne porabijo dovolj energije, kar lahko vodi v presežek kalorij in debelost.
  • Pasme in genetika: Nekatere pasme psov so bolj nagnjene k debelosti kot druge. Vendar pa je pomembno poudariti, da lahko vsak pes, ne glede na pasmo, postane debel, če mu ni zagotovljena ustrezna prehrana in telesna aktivnost. Kljub temu pa so nekatere pasme bolj dovzetne za debelost zaradi svoje genetike, metabolizma ali drugih dejavnikov. Sem sodijo labradorec, brahiocefalične pasme, beagle, rottweiler, bernski planšar,…
  • Starost: Starejši psi so bolj nagnjeni k debelosti, saj se njihova presnova in raven telesne aktivnosti običajno upočasnita in zmanjšata.
  • Zdravstveni dejavniki: Določene zdravstvene težave, kot so hipotiroidizem, Cushingov sindrom, bolezni sklepov ali drugi zdravstveni pogoji lahko prav tako vplivajo na telesno težo psa.
  • Kastracija/sterilizacija: Kastracija in sterilizacija lahko vplivata na metabolizem živali. Po operaciji se le ta zmanjša, kar lahko privede do manjše porabe energije. Poleg tega lahko ta postopek vpliva tudi na hormonsko ravnovesje, kar lahko vpliva na apetit in porabo energije. Zato je pomembno, da lastniki živali po operaciji prilagodijo prehrano in količino hrane ter zagotovijo dovolj telesne aktivnosti, da preprečijo debelost.

POSLEDICE DEBELOSTI?

Debelost pri mačkah in psih lahko povzroči številne resne zdravstvene težave. Nekatere najpogostejše posledice debelosti vključujejo:

  • Težave s srcem in dihanjem: Debelost lahko povzroči preobremenitev srca in težave s dihanjem zaradi dodatnega stresa na dihalne poti. Pri živalih s prekomerno telesno težo se lahko razvijejo kardiovaskularne motnje v obliki kongestivne odpovedi srca.
  • Diabetes mellitus (sladkorna bolezen): Debelost povečuje tveganje za razvoj diabetesa pri mačkah in psih, saj lahko debelost moti presnovo in delovanje inzulina.
  • Težave s sklepi: Debelost obremeni sklepe, kar lahko povzroči nastanek artritisa, povzroči lahko bolečine v mišicah in posledično omeji gibljivost.
  • Težave s kožo in dlako: Debelost lahko poveča tveganje za kožne težave, vključno z dermatitisom in vnetjem kože, ter poslabša kakovost dlake.
  • Jetrna maščobna bolezen: Pri debelih mačkah in psih se lahko pojavi jetrna maščobna bolezen, kar lahko privede do resnih zdravstvenih težav.
  • Urinska inkontinenca: Debelost lahko poveča tveganje za urinsko inkontinenco, zlasti pri steriliziranih mačkah in psih.
  • Povečano tveganje za nastanek rakavih obolenj: Debelost pri mačkah in psih lahko poveča tveganje za razvoj določenih vrst raka.
  • Slaba imunska funkcija: Debelost lahko oslabi imunski sistem mačk in psov, kar lahko povzroči večje tveganje za okužbe in druge bolezni.
  • Drugo: Debelost lahko poveča tveganje pri živalih v anesteziji, povzroča slabše celjenje ran po operacijah, vpliva pa na slabo počutje, ki privede do zmanjšane telesne aktivnosti.

KAJ LAHKO STORIMO?

Kot pri vsem je preventiva boljša in lažja pot od kurative. Zavedati se moramo, da je lažje vzdrževati primerno težo ljubljenčka, kot pa ga kasneje hujšati. Pomembno je pravočasno prepoznati znake debelosti pri hišnih ljubljenčkih in ukrepati takoj ko opazimo, da ljubljenček pridobiva na masi.

Že na začetku je treba poudariti, da bližnjic pri zmanjševanju telesne mase ni! Zdravljenje debelosti vključuje prilagoditev prehrane, povečanje telesne aktivnosti in redno spremljanje teže pod nadzorom veterinarja ali veterinarskega fizioterapevta, ter nutricista. Pri hujšanju ljubljenčka mora sodelovati celotna družina, bližnja okolica in gosti. Družino in ljudi ki prihajajo na obisk ter tiste s katerimi se kuža dnevno srečuje morate opozoriti, da je na dieti in naj mu ne dajejo nikakršne dodatne hrane.

V vsakdanjik uvedemo dodatne sprehode in povečamo intenzivnost le teh, seveda v okviru zmožnosti in zdravstvenega stanja živali. V dnevno rutino vpeljemo tudi primerne fitnes vaje, s katerimi bo žival okrepila svoje telo in mišice.
Najpomembnejša stvar je seveda ta, da spremenimo način hranjenja, ter da smo pri tem dosledni in vztrajni. Pri tem se moramo striktno držati navodil, glede velikosti in pogostosti obrokov.

V primeru, da niste prepričani kako se lotiti hujšanja ali pa ima vaš pes specifične težave, naj uravnavanje telesne teže poteka pod nadzorom veterinarja oziroma veterinarskega fizioterapevta in pasjega nutricionista, ki vam bodo pomagali pri sestavi primernih treningov in pri sestavi obrokov primernih za vašega ljubljenčka.
Na tak način boste vašemu ljubljenčku zagotovili varno in učinkovito izgubo telesne teže, ter uspešno dosegli cilj, zaradi katerega bo lahko še dolgo užival v vaši družbi.

KAJ PA MAČKE?

Tudi mačke se lahko spopadajo s težavami debelosti, podobno kot psi. Nekatere pasme mačk so bolj nagnjene k debelosti kot druge, vendar lahko vsaka mačka, ne glede na pasmo, postane debela, če ji ni zagotovljena ustrezna prehrana in telesna aktivnost. Nekatere pasme mačk, ki so pogosto nagnjene k debelosti so:

  • Maine Coon: Maine Cooni so velike mačke, ki so nagnjene k debelosti, če se jim ne zagotovi uravnotežena prehrana in telesna aktivnost.
  • Britanska kratkodlaka: so znani po svoji umirjeni naravi in ​​manjši telesni aktivnosti, kar lahko poveča tveganje za debelost, če se jim ne zagotovi uravnotežena prehrana.
  • Ragdoll: Ragdolli so velike in prijazne mačke, ki so lahko nagnjene k debelosti, če se jim ne zagotovi ustrezna prehrana in telesna aktivnost.

Pomembno je, da lastniki mačk zagotovijo uravnoteženo prehrano in telesno vadbo svojim hišnim ljubljenčkom, da ohranijo njihovo zdravje in preprečijo debelost. Redno merjenje teže in nadzor prehrane pri veterinarju lahko pomagata preprečiti prekomerno telesno težo in povezane zdravstvene težave tudi pri mačkah.

striženje krempljev

STRIŽENJE KREMPLJEV

/0 Comments/in /by

Zakaj je le to pomembno?

Potrebno se je zavedati, da imajo kremplji pri psu ključno vlogo pri gibanju, oprijemanju tal ter ohranjanju ravnotežja. Razumevanje zgradbe krempljev in tipov pasjih krempljev je tako bistveno za pravilno skrb in vzdrževanje pasjih tačk.

Pasji krempelj je zgrajen iz keratina, to je ”štrleči” zunanji del kremplja, ki ga vidimo in zatipamo na vsakem izmed štirih prstov na šapah. Gre za ukrivljene trde strukture v obliki stožca, kateri je širši pri prstih, kjer je pritrjen in se oža proti koncu, kjer izrašča. Drugi del, ka je skrit znotraj pa predstavlja ”živi” del kremplja, katerega sestavljata živec in krvne žile (quick).

Zgradba Krempljev:

  1. Koren Kremplja: Koren kremplja je del, ki je vgrajen v prstno kost ali blazinico na koncu prsta psa. Nahaja se pod kožo in predstavlja osnovno podporo kremplju.
  2. Matriks: Matriks je območje rasti kremplja, kjer se celice delijo in proizvajajo nove celice keratina. Ta del se nahaja pod kožo v bližini korena kremplja.
  3. Krempelj: Gre za območje, kjer se celice prenehajo deliti in keratinizacija postane končana. To je končni del kremplja, ki ga lahko občutite in vidite. Ta del nima nobenih živcev, zato rezanje za vašega psa ne bi smelo biti boleče.
  4. Quick: Quick je del kremplja, ki vsebuje živce in krvne žile. To območje je pomembno za prehrano kremplja in se ga moramo pri obrezovanju izogniti, da se prepreči krvavitev in bolečina. Pri psih z belimi nohti je ta del rožnate barve, ki jo lahko opazite v notranjosti nohta, ko gledate s strani ali vrha nohta. Pri psih s temno obarvanimi nohti pa ga ne vidimo zlahka. Pa vendar si lahko pomagate tako, da pogledate spodnjo stran kremplja, kjer boste morda lahko videli mehkejši, bolj “zrnat” del nohta, ki je videti drugačen od zunanje lupine, to tako imenovani quick.

Ne pozabite na peti krempelj:

Nekatere pasme psov imajo tudi peti krempelj, ki ga v določeni literaturi (še posebej pri mačkah) imenujemo tudi dewclaw. Je vrsta kremplja, ki se nahaja višje na nogi, običajno na notranji strani sprednjih nog, vendar ga imajo nekateri psi tudi na zadnjih nogah. Pri nekaterih pasmah so zelo dobro razviti, medtem ko so pri drugih zgolj majhni in slabo povezani z ostalimi strukturami. Obstajajo tudi pasme psov, pri katerih imajo lahko psi tudi po dva takšna kremplja na eni nogi.

Ta kremplj je navadno manj uporaben kot ostali kremplji, saj se med hojo običajno ne dotika tal. Njihov namen pri psih ni povsem jasen, saj ne opravlja istih funkcij kot drugi kremplji, ki so v stiku s tlemi. Nekateri strokovnjaki menijo, da pomaga pri oprijemu med določenimi aktivnostmi.

Kar zadeva peti krempelj, se mnogokrat razpravlja o vprašanju, ali jih odstraniti ali ne. Nekateri veterinarji podpirajo odstranitev, zlasti pri pasmah, kjer so le ti bolj izpostavljeni poškodbam, ker se lahko zlahka zataknejo ali poškodujejo. Drugi pa menijo, da bi morali kremplji ostati, če niso vzrok za težave ali poškodbe. Pomembno je vedeti, da takšna odstranitev zahteva veterinarski poseg in je odločitev o tej proceduri odvisna predvsem od posameznih okoliščin, vključno z vrsto pasme, življenjskim slogom psa in povezanimi tveganji.

IDEALNA DOLŽINA KREMPLJEV

V idealnem primeru se pasji nohti na nogah ne bi smeli dotikati tal, ko pes miruje. Test, ki ga lahko opravite doma je test s papirjem. Ko pes stoji, mu pod kremplje potisnite list papirja, če se le ta ne zatakne so kremplji primerne dolžine.

Spošne smernice, ki so vam lahko v pomoč, kdaj se odločiti za krajšanje so:

  1. Aktivnost psa: Bolj aktiven pes, ki redno hodi po raznolikih terenih, bo naravno bolj obrabil kremplje. Manj aktiven pes, ki večinoma preživlja čas na mehkih površinah, bo verjetno potreboval pogostejše obrezovanje.
  2. Vrsta tal: Psi, ki hodijo večinoma po trdih in abrazivnih površinah, kot so pločniki ali asfalt, bodo običajno imeli manjše težave s predolgimi kremplji. Tisti, ki večinoma hodijo po mehkih tleh, kot so trave, običajno potrebujejo pogostejše obrezovanje.
  3. Genetika: Nekatere pasme psov imajo naravno hitreje rastoče kremplje kot druge. Sem na primer sodijo terierji, ki so bili vzrejeni za kopanje, hrti in druge predvsem manjše in lažje pasme.
  4. Anatomija krempljev: Pri nekaterih psih je živec, imenovan quick, daljši, kar omejuje, kako globoko lahko obrežete kremplje brez tveganja za poškodbo in krvavitev. Pri teh psih je potrebna previdnost pri obrezovanju.

V splošnem je priporočljivo, da redno pregledujete kremplje psa, da bi pravočasno opazili potrebo po obrezovanju. Pri nekaterih psih je morda potrebno obrezovanje vsake 2-4 tedne, medtem, ko drugi morda potrebujejo manj pogosto obrezovanje. Če niste prepričani, kako pogosto obrezovati kremplje vašega psa, se posvetujte z veterinarjem ali izkušenim negovalcem psov, ki vam lahko svetujejo glede na specifične potrebe vašega ljubljenčka.

Ko psu zrastejo kremplji, običajno zraste zunanja lupina. Vendar pa se ob neredni skrbi za kremplje prične podaljševati tudi oživčeni del (quick). Ko se le ta prične daljšati, je potrebno biti še posebej previden pri striženju, saj lahko v nasprotnem primeru po nesreči prerežemo ta ”živi del” kremplja, kar je za vašega psa boleče in povzroči krvavitev.

Če opazite, da se kremplji že zvijajo navznoter ali vstran, je to znak za alarem in je kremplje potrebno nujno postriči!

Kremplji so ključen del pasje anatomije, ki ima ogromen vpliv na gibanje, ravnotežje in splošno udobje psa. Pravilna dolžina krempljev je tako ključna za ohranjanje zdravja tac, saj predolgi kremplji lahko povzročijo številne težave, vključno s šepanjem.

Kako predolgi kremplji vplivajo na gibanje?

  • Nepravilna hoja: Predolgi kremplji spreminjajo naravno hojo psa, kar lahko privede do nepravilne obremenitve tac. To lahko povzroči nelagodje in težave s hojo, ki jo opazimo kot šepanje.
  • Pritisk na sklepe in kosti: Kremplji, ki so predolgi, lahko ustvarijo dodaten pritisk na sklepe in kosti v stopalu, kar lahko povzroči vnetja in dolgoročne težave s sklepi.
  • Težave na trdih površinah: Na trdih podlagah se predolgi kremplji lahko zataknejo ali povzročijo nepravilno obremenitev, kar ravno tako vodi do težav pri hoji in šepanja.
  • Poškodbe mehkih tkiv: Predolgi kremplji lahko pritiskajo na mehka tkiva okoli krempljev ali se celo zapičijo v blazinice, kar povzroča močno bolečino in vnetje.

Prav tako so predolgi kremplji izpostavljeni povečanemu tveganju za poškodbe (zlomi ali zatganje kremlja), poleg tega je ob predolgih krempljih slabši oprijem tal, zaradi česar se živali težje gibljejo in težje lovijo ravnotežje, katero je potrebno še zlasti za naše starejše kužke.

Iz vseh zgoraj naštetih razlogov so dolgi kremplji na tačkah veliko več kot le estetski problem.

Kako se pravilno lotimo krajšanja krempljev?

Čeprav je najbolje, da obrezovanje krempljev prepustite izkušenim rokam veterinarja ali negovalca psov, lahko to nalogo opravite tudi doma, če se počutite dovolj udobno in če imate pravilno opremo.

Spodaj so našteti oprema in koraki za varno striženje:

  1. Pravi pripomočki: Poskrbite, da boste imeli klešče za obrezovanje krempljev, ki so primerne za velikost in vrsto krempljev vašega psa. Priporočljivo je imeti doma tudi poseben prašek za zaustavljanje krvavitev!
  2. Dobra osvetlitev: Postavite se v dobro osvetljen prostor, kjer boste lahko jasno videli kremplje psa.
  3. Prepoznajte oživčenega dela: Oglejte si kremplj in poskusite prepoznati živec (quick). To je območje, ki se ga je treba izogniti pri obrezovanju, da se prepreči krvavitev in bolečina.
  4. Izberite pravi kot: Postavite klešče v pravi kot glede na kremplj in počasi obrežite konico kremplja. Izogibajte se hitrim rezom, da ne bi poškodovali živca.
  5. Postopno obrezovanje: Če niste prepričani, kako globoko lahko obrežete, postopno obrezujte in preverjajte rezultate. Pazite na spremembe barve kremplja in reakcije psa, da boste videli, kako blizu ste živcu.
  6. Nagradita psu: Po vsakem uspešnem obrezovanju nujno nagradite psa, da ustvarite pozitivno izkušnjo.
Pravilno krajšanje

Pri nas v našem centru FIZIOVET vašemu ljubljenčku strokovno in varno skrajšamo kremplje in vam svetujemo kako pravilno skrbeti zanje. Na vašo željo vas krajšanja tudi naučimo in vam svetujemo glede potrebne opreme, ki jo lahko dobite v naši trgovinici. Termin lahko rezervirate na: www.fiziovet.si

Najpogostejše težave s kremplji


Bakterijske in glivične okužbe
Zlomljeni kremplji zaradi vraščenih nohtov povečajo tveganje za bakterijske okužbe, kjer lahko bakterije vstopijo v rano. Te okužbe so boleče in se lahko sčasoma poslabšajo brez veterinarske pomoči.

Če dovolite, da pasje tačke po sprehodih ostanejo blatne, se poveča verjetnost glivičnih okužb. Srbenje zaradi teh okužb povzroča grizenje na območju, kar ustvarja vlažno okolje, ki zadevo samo še poslabša.

Zlomljeni in zatrgani kremplji
Pasji krempelj lahko po zlomu razgali noht, kar povzroči bakterijske okužbe in bolečino. Pogosto je potreben obisk veterinarja, ki strokovno obdela rano in po potrebi tak krempelj tudi pravilno odstrani.

Zaraščeni kremplji
Ker je krempelj vgrajen v pasji prst, le ta ko se zaraste, potisne prste v nenaravne kote. To povzroča boleč pritisk na sklepe, kite in vezi psa in lahko sčasoma prispeva k artritisu in drugim bolečim mišično-skeletnim težavam.

Onihodistrofija
Gre za splošno poslabšanje stanja krempljev, pri čemer postanejo krhki, lomljivi ali se razbarvajo. Lahko je povezano z različnimi vzroki, vključno s prehrano, genetiko ali zdravstvenimi težavami. Potreben je posvet z veterinarjem.

Kako lahko okrepim kremplje?

Za izboljšanje kakovosti in gradnjo krempljev pri psih je pomembno zagotoviti uravnoteženo prehrano, ki vključuje potrebne hranilne snovi. Tu so nekateri prehranski dodatki, ki jih lahko dodate za podporo zdravim krempljem pri psu:

  1. Biotin: Biotin, tudi znan kot vitamin B7, je ključnega pomena za zdravje kože, dlake in krempljev.
  2. Maščobne kisline: Omega-3 in omega-6 maščobne kisline so koristne za splošno zdravje kože in dlake. Lahko jih najdete v ribjem olju, lanenem olju ali drugih prehranskih dopolnilih.
  3. Proteini: Proteini so ključnega pomena za rast in obnovo tkiva, vključno s kremplji. Zagotovite, da je prehrana vašega psa bogata s kakovostnimi viri beljakovin.
  4. Vitamini in minerali: Vitamin E, cink in vitamin A so pomembni za zdravje kože in krempljev.
  5. Silicij: Silicij je mineral, ki je ključen za tvorbo kolagena, pomembnega za moč in elastičnost krempljev.
  6. MSM (metilsulfonilmetan): MSM je naravna oblika organskega žvepla, ki ga najdemo v nekaterih rastlinah. Žveplo je pomembno za tvorbo keratina, osnovnega gradnika krempljev.
Zgoraj omenjene dodatke lahko dobite tudi pri nas: kontakt, kjer vam bomo strokovno svetovali, kaj bi bilo za vašega kosmatinca najbolj primerno.

.